Na nastanek vpliva več različnih etioloških dejavnikov. Te delimo na anatomske, mehanske, iatrogene (konzervativno, protetično, ortodontsko in parodontološko zdravljenje) in vnetne. Med glavne etiološke dejavnike prištevamo akumulacijo plaka, ki lahko vodi v parodontalno bolezen in mehanično travmo, kot posledico ščetkanja. Pri slednji je pomembna pogostost in tehnika ščetkanja, trdota vlaken zobne ščetke, čas trajanja ščetkanja, sila, ki jo uporabljamo pri ščetkanju. Posebna oblika travme sta tudi nitkanje medzobnih prostorov in oralni piercing. Posledica umika dlesni je razgaljen zobni vrat, ki lahko vodi v preobčutljivost zob ali do koreninskega kariesa.
S pomočjo različnih kirurških tehnik lahko v nekaterih primerih korigiramo nastale recesije ter ponovno vzpostavimo harmonično obliko dlesni. Namen kirurških posegov je povečanje pasu poroženele dlesni okrog zoba in zadebelitev dlesni, ki s tem postane bolj odporna na travmatske dražljaje. Poleg tega se izboljša tudi estetski izgled in v nekaterih primerih zmanjša preobčutljivost zoba.